Vrnitev daril ob prenehanju zveze?

      Komentarji so izklopljeni za Vrnitev daril ob prenehanju zveze?

Po nekaterih statistikah(1) se ironično največ parov razide ravno v obdobju Valentinovega. Zato vam ob današnjem prazniku zaljubljencev (t.i. Valentinovo) serviramo s kratko predstavitvijo pravnih posledic glede daril, ki so jih partnerji naklonili drug drugemu pred (ali med) sklenitvijo zakonske zveze ter v primeru, kadar ne pride do sklenitve zakonske zveze.

V skladu z 533. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) se z darilno pogodbo ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Brezplačna naklonitev premoženjske koristi je lahko pogojena z različnimi motivi oziroma nagibi. Načeloma nagibi (to so predstave in pričakovanja, ki jih ima ena stranka v zvezi s sklenitvijo konkretnega pravnega posla) ne vplivajo na veljavnost pogodbe (prvi odst. 40. člena OZ). Po izrecni določbi iz 47. člena OZ pa se lahko štejejo za bistveno zmoto tudi zmota v nagibih, ki so odločilni za prevzem obveznosti – brezplačne naklonitve premoženjske koristi. Iz navedenega izhaja, da je nagib pri darilni pogodbi lahko zato tako pomemben, da brez njega do darila ne bi prišlo, kar pomeni, da postane nagib del pravne podlage darilne pogodbe. Tak nagib je lahko tudi sklenitev zakonske zveze in če je zaradi pozneje nastalih okoliščin (razveze ali nesklenitve zakonske zveze) odpadla pravna podlaga pravnega posla, je s tem pravni posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni vrniti (190. člen OZ). Temelj obveznosti obdarjenca na vrnitev darila je torej na odpadli pravni podlagi darila, ki ga je prejel darovalca (glej npr.: VSL sodba I Cp 407/2013 z dne 7. 8. 2013 in VSL sodba in sklep I Cp 1204/2000 z dne 9. 1. 2002).

Kadar je med partnerjema zakonska skupnost ali (v tem oziru) z njo izenačena zunajzakonska skupnost in je bila ta razvezana, se uporabijo specialna pravila iz Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR), ki v 84. členu ZZZDR določajo, da si zakonca ne rabita vrniti običajnih daril, ki sta si jih zakonca dala drug drugemu pred sklenitvijo zakonske zveze ali med zakonsko zvezo. Vrniti pa se morajo druga darila, zlasti taka, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, in sicer v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. Iz navedenega izhaja, da sme zakonec npr. zahtevati od razvezanega zakonca nakit (in ostala darila), ki mu ga je izročil pred (ob ali med) zakonsko zvezo, zgolj če je vrednost podarjenega nakita presegala običajno vrednost (oz. če vrednost ni sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca). Navedeno pa ne velja, če med partnerjema ni obstajala niti zakonska skupnost in niti zunajzakonska skupnost, zato v takšnih primerih ne velja »omejitev« iz 84. člena ZZZDR, kar pomeni, da sta takšna partnerja upravičena zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni vrniti vse, kar sta prejela na podlagi darilne pogodbe, kateri je odpadla pravna podlaga (190. člen OZ).

Procesnopravno je zahtevek za razveljavitev (razveze) darilne pogodbe nepotreben in zadostuje zgolj zahtevek na vrnitev darila, saj ta pojmovno tudi vsebuje zahtevo po razveljavitvi darilne pogodbe (tako Vrhovno sodišče RS: Sklep II Ips 518/97 z dne 2. 12. 1998). Za uveljavljanje zahtevka na vrnitev darila (ki ima pravno naravo kondikcijskega zahtevka) velja splošni petletni zastaralni rok.

(1)http://www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-2616821/Facebook-statuses-reveal-months-people-break-Christmas-Valentines.html

AVTOR: Matic Nedog, dipl. prav. (UN)