PRAVNE POSLEDICE ZAČETKA STEČAJNEGA POSTOPKA NA DELNICE, KI JIH JE IZDAL STEČAJNI DOLŽNIK | Izbris delnic zaradi stečaja

      Komentarji so izklopljeni za PRAVNE POSLEDICE ZAČETKA STEČAJNEGA POSTOPKA NA DELNICE, KI JIH JE IZDAL STEČAJNI DOLŽNIK | Izbris delnic zaradi stečaja

 

Ste delničar družbe, nad katero se je začel stečajni postopek. Kakšne so pravne posledice in kakšne so vaše pravice?

Postopki zaradi insolventnosti so postali del vsakdana v našem gospodarstvu. Na prvi pogled je trenutno število postopkov zaradi insolventnosti skrb vzbujajoče, po drugi strani pa nekateri tuji avtorji ironično izpostavljajo, da poglavitni problem ne predstavlja veliko število stečajnih postopkov, ampak dejstvo, da na trgu še vedno obstaja veliko število podjetij, nad katerimi bi bilo potrebno izvesti ustrezen postopek zaradi insolventnosti pa se ta ne uvede iz takšnih in drugačnih razlogov. Eden izmed učinkov, ki ga stečajni postopek nedvomno ima, je namreč odprava in preprečitev nadaljnje škode, ki jo stečajni dolžnik povzroča s svojim nerentabilnim (pogosto tudi neracionalnim) delovanjem, ne le svojim upnikom, ampak tudi širši družbeni skupnosti. Pri tem se tudi (pre)pogosto spregleda, da so stečajni postopki v tržnem gospodarstvu povsem normalen pojav za vzdržno delovanje trga, podobno kot je naravna smrt fizične osebe. Ob začetku postopka zaradi insolventnosti stopijo v ospredje interesi upnikov s tendenco po plačilu njihovih terjatev v čim večjem deležu, interesi delničarjev oz. družbenikov pa stopijo v ozadje. V nadaljevanju tega prispevka bo pojasnjeno, kakšne pravice imajo delničarji delniške družbe, nad katero se je začel stečajni postopek in kakšne so posledice stečajnega postopka na vrednostne papirje, ki jih je izdal stečajni dolžnik.

Vsak stečajni postopek se vodi z namenom, da se (pod nadzorom sodišča) unovči celotno premoženje stečajnega dolžnika, izkupiček od unovčenega premoženja (po plačilu stroškov stečajnega postopka) pa se sorazmerno (par condicio creditorum) razdeli med upnike, kateri so pravočasno prijavili svoje terjatve v stečajni postopek. Predpostavka za začetek postopka stečaja ali prisilne poravnave je vselej obstoj insolventnosti. Zelo poenostavljeno lahko strnemo, da pomeni insolventnost položaj, v katerem pravni subjekt ni sposoben izpolnjevati svojih obveznosti do njegovih upnikov po dinamiki zapadlosti. Položaj insolventnosti je podrobno urejen v 14. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Pred nastankom insolventnosti gospodarska družba opravlja na trgu pridobitno dejavnost z namenom maksimizacije kapitala – doseganja presežka prihodkov nad odhodki v tolikšni meri, da se lahko ta izplača (po tem, ko se ta presežek uporabi v skladu z 230. členom ZGD-1 in se oblikuje t.i. bilančni dobiček) delničarjem v obliki dividend. To pomeni, da gospodarske družbe tekom »normalnega poslovanja« obstajajo zato, da služijo interesom njihovih »lastnikov«, ki so družbi zagotovili osnovni kapital v obliki osnovnih vložkov. Tekom poslovanja gospodarske družbe mora poslovodstvo družbe ravnati v dobro družbe s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in si pri tem prizadevati, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Povedano drugače: poslovodstvo mora ves čas skrbeti, da je družba solventna, hkrati pa si mora v največji meri prizadevati voditi posle na način, da s pomočjo premoženja, ki so ga družbi zagotovili delničarji, prigospodari dobiček in s tem oplemeniti investicijo delničarjev (tako, da se poveča vrednost same delnice, da se delničarjem izplača dividenda ali oboje). Izplačilo dividende na podlagi predhodno oblikovanega (bilančnega) dobička je hkrati tudi edino (redno) izplačilo iz družbe v korist delničarja, do katerega je le-ta upravičen kot delničar. Kakršno koli drugo izplačilo je nedovoljeno in sankcionirano z ničnostjo, družbeniki pa morajo vrniti družbi plačila, ki so jih prejeli v nasprotju s prepovedjo vračila vložkov. Gre za sistem pravil ZGD-1, ki temeljijo na načelu ohranitve osnovnega kapitala – delničarji v zameno za delnice prispevajo družbi vložke, s čimer se zagotovi realno premoženje (aktiva) delniške družbe. To (podjetniško organizirano) premoženje pa hkrati predstavlja nosilec eksistence delniške družbe kot pravne osebe, ki samostojno odgovarja z vsem svojim premoženjem (tistim, ki so ga zagotovili delničarji ter s tistim, ki se je prigospodarilo tekom poslovanja) za svoje obveznosti, medtem ko delničarji pridobijo privilegij, da za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Glavna obveznost delničarja je predvsem, da družbi zagotovi osnovni vložek, hkrati pa je
ta investicija povezana s tveganjem (kot neke vrste vzajemna posledica privilegija osebne neodgovornosti za obveznosti družbe), da bo delničar v primeru neuspešnega poslovanja družbe izgubil svojo celotno investicijo, preden bo katerikoli upnik delniške družbe izgubil vsaj 1 EUR.

To tveganje se prične uresničevati v trenutku, ko družba postane insolventna. Z veliko stopnjo verjetnosti pa se v celoti uresniči z začetkom dneva, ko je objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. Takrat se interes delničarjev po nadaljnjem poslovanju družbe v celoti podredi interesu upnikov po poplačilu njihovih terjatev v čim večjem deležu. Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. Takrat v skladu z pododdelkom 5.3.6 ZFPPIPP (med drugim) nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka za vrednostne papirje, ki jih je izdal stečajni dolžnik.

V skladu z 283. členom ZFPPIPP se z začetkom stečaja razveljavijo vrednostni papirji, ki jih je izdal stečajni dolžnik. Delnice so praviloma izdane kot nematerializirani vrednostni papirji, zato jih klirinškodepotna družba na podlagi drugega odstavka 283. člena ZFPPIPP izbriše iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev. V kolikor se z delnicami izdajatelja, nad katerim se je začel stečajni postopek trguje na borznem trgu, takšne delnice (zaradi razveljavitve) ne izpolnjujejo več pogojev za trgovanje in se njihovo trgovanje ustavi, prav tako pa se izvede umik delnic iz borznega trga. Razveljavitev delnic nastopi že s pravnim dejstvom začetka stečajnega postopka, kar pa samo po sebi ne vpliva na (vse) pravice, ki so vsebovane (inkorporirane) v vrednostnih papirjih. Navadne delnice v skladu z drugim odstavkom 176. člena ZGD-1 dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička (dividenda) ter pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Medtem ko v skladu z 245. členom ZFPPIPP vsa upravljalska upravičenja delničarjev ter pravica do udeležbe pri dobičku prenehajo z dnem začetka stečaja, razveljavitev delnic ne vpliva na pravico delničarjev do plačila sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase po plačilu vseh terjatev upnikov (in stroškov stečajnega postopka). V skladu z drugim odstavkom 373. člena ZFPPIPP se namreč, če razdelitvena masa zadošča za plačilo vseh nezavarovanih terjatev, del razdelitvene mase, ki ni potreben za plačilo nezavarovanih terjatev, razdeli družbenikom stečajnega dolžnika v sorazmerju z njihovimi deleži. Teh terjatev delničarjem v skladu z tretjim odstavkom 373. člena ZFPPIPP tudi ni (več) potrebno prijaviti v stečajnem postopku. Obveznost prijave terjatev družbenikov oz. delničarjev v postopek stečaja je bila odpravljena s sprejetjem ZFPPIPP, ki je nadomestil prej veljaven Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) in Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod).

Začetek postopka stečaja nad pravno osebo je nepovraten in se vedno konča z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra. Ko se enkrat začne postopek stečaja tudi ni več možno začeti postopka prisilne poravnave. Delničarji družbe, nad katero je začet stečajni postopek lahko uveljavljajo svoje pravice do sorazmernega dela preostalega premoženja po unovčenju celotne stečajne mase pod pogojem, če vrednost unovčene stečajne mase zadošča (in presega) za poplačilo vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev upnikov stečajnega dolžnika ter stroškov stečajnega postopka.

LITERATURA:

  • Dr. Nina Plavšak, mag. Saša Prelič, mag. Živko Bergant: Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in Zakon o finančnem poslovanju podjetij s komentarjem, Gospodarski Vestnik, Ljubljana 2000,
  • prof. dr. Šime Ivanjko, prof. dr. Marijan Kocbek, prof. dr. Saša Prelič: Korporacijsko pravo, druga, dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009,
  • dr. Nina Plavšak: razširjena uvodna pojasnila k ZFPPIPP, GV Založba, Ljubljana 2008.

AVTOR: Matic Nedog, dipl. prav. (UN)