Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi uveljavljanja odškodninskega zahtevka iz razloga nezgode pri delu

      Comments Off on Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi uveljavljanja odškodninskega zahtevka iz razloga nezgode pri delu

Ali je uveljavljanje odškodnine zoper delodajalca (ali zavarovalnico) zaradi poškodbe delavca pri delu (zakoniti) razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca?

Pravice in obveznosti med delavci in delodajalci so urejene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Le-ta v členih od 82. do 119. določa pogoje in postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Pogodbo o zaposlitvi lahko odpovesta obe pogodbeni stranki, delavec in delodajalec na podlagi enostranske izjave volje. Odpoved pogodbe o zaposlitvi po ZDR-1 v grobem delimo na redno in izredno odpoved. Temeljna razlika je zlasti v upravičenosti do odpovednega roka. Nadalje, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (odpoved pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka) je predvidena zlasti za primere, ko ena od strank huje krši pravice druge stranke in hkrati, ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (109. do 111. člen ZDR-1). Gre za primere, ki so našteti v 110. in 111. členu ZDR-1.

Pomembno je tudi razlikovanje med tem, kdo podaja odpoved pogodbe o zaposlitvi. ZDR-1 namreč izhaja iz predpostavke, da je delavec v odnosu do delodajalca šibkejša stranka, zato je večina določb namenjena varstvu delavca. To varstvo šibkejše stranke se najbolj izraža ravno skozi določbe, ki urejajo (dopustnost) odpovedi pogodbe o zaposlitvi (83. člen ZDR-1). Če delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi, lahko to stori kadarkoli in brez obrazložitve. Če pa redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, pa morajo za to obstajati utemeljeni razlogi, ki jih mora dokazati delodajalec. V pisni odpovedi mora delodajalec obrazložiti odpovedni razlog in delavca opozoriti na pravno varstvo in na njegove pravice, ki jih ima iz naslova brezposelnosti. Prav tako je potrebno upoštevati z zakonom določen postopek.

Med utemeljene razloge ZDR-1 v 89. členu uvršča:

  • poslovni razlog (prenehajo potrebe po delu, ki ga opravlja delavec zaradi strukturnih, organizacijskih in tehnoloških, sprememb na trgu, sprememb v delovnem procesu idr.),
  • razlog nesposobnosti (ko delavec ne dosega pričakovanih delovnih ciljev in rezultatov),
  • krivdni razlog (ko delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja),
  • nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov (Podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti in postopek sta urejena v ZDR-1, ZPIZ in ZZRZ),
  • neuspešno opravljeno poskusno delo.

Nadalje ZDR-1 v 90. členu določa kateri so neutemeljeni odpovedni razlogi:

  • začasna odsotnost z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta po predpisih o starševstvu,
  • vložitev tožbe ali udeležba v postopku zoper delodajalca zaradi zatrjevanja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja pred arbitražnim, sodnim ali upravnim organom,
  • članstvo v sindikatu,
  • udeležba v sindikalnih dejavnostih izven delovnega časa,
  • udeležba v sindikalnih dejavnostih med delovnim časom v dogovoru z delodajalcem,
  • udeležba delavca v stavki, organizirani v skladu z zakonom,
  • kandidatura za funkcijo delavskega predstavnika in sedanje ali preteklo opravljanje te funkcije,
  • sprememba delodajalca po prvem odstavku 75. člena tega zakona,
  • rasa, narodnost ali etnično poreklo, barva kože, spol, starost, invalidnost, zakonski stan, družinske obveznosti, nosečnost, versko in politično prepričanje, nacionalno ali socialno poreklo,
  • sklenitev pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske, pogodbe o službi v Civilni zaščiti ter prostovoljno sodelovanje državljanov pri zaščiti in reševanju v skladu z zakonom.

Sklep

Zgolj dejstvo, da delavec namerava uveljavljati zahtevek na podlagi odškodninske odgovornosti delodajalca (ki ga delavec naslovi ba delodajalca ali na zavarovalnico, pri kateri ima delodajalec zavarovano
splošno civilno odgovornost za primer nezgode pri delu) ne predstavlja utemeljenega razloga, na podlagi katerega bi lahko, v skladu z določili ZDR-1, delodajalec (redno ali izredno) odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Skladno s tretjo alinejo 90. člena ZDR-1 se namreč vložitev tožbe zoper delodajalca eksplicitno šteje kot neutemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kadar delavec vlaga tožbo zoper delodajalca zaradi zatrjevanja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Ena izmed obveznosti delodajalca je namreč tudi zagotavljanje varnih delovnih razmer (45. člen ZDR-1), zato bo eventualen odškodninski zahtevek zaradi nezgode pri delu (praviloma) temeljil na kršitvi delodajalca v zvezi z zagotavljanjem varnih delovnih razmer (a fortiori je neutemeljen odpovedni razlog, če delavec uveljavlja odškodninski zahtevek izvensodno – neposredno pri zavarovalnici).

V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko delavec, v skladu z 200. členom ZDR-1, vloži tožbo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. Ko pogodba o zaposlitvi preneha veljati na nezakonit način, ima delavec na voljo sistem pravnih sredstev, ki omogočajo, da v rokih in po postopku, določenem v zakonu, doseže ugotovitev nezakonitosti in odpravo njenih posledic (reintegracijo in reparacijo in odškodnino).